RIC/Romani information and scientific-research Centre/ se razvija v
informacijsko, socialno, izobraževalno in kulturno središče za potrebe romske
skupnosti v Ljubljani. Komuniciral bo z Mestno občino Ljubljana (MOL) in drugimi
javnimi institucijami, sodeloval pa bo tudi z vsemi drugimi akterji, ki se
ukvarjajo z romsko tematiko.
Romski informacijski center Ljubljana deluje pod vodstvom Društva Romski
informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije - Anglunipe Ljubljana,
v okviru Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik. Predsednik Romskega
društva Anglunipe Ljubljana in Zveze je Haris Tahirović.
Heed katerih ključen cilj je bilo mreženje in povezovanje organizacij iz
različnih držav z namenom skupnega sodelovanja pri projektih, povezanih s socialno vključenostjo
margiliziranih skupin, s poudarkom na romski skupnosti.
Dogodka so se udeležili tudi delegati Zveze Umbrella-Dežnik, RIC Anglunipe in Evropske romske
organizacije ERO. Na tridnevnem dogodku člani predstavili zmogljjivosti organitacije, pretekle
projekte in vizijo prihodnjih aktivnosti.
Vljudno vabljeni k poslušanju,
ekipa RIC-a
Oddaje podpira: Svet romske skupnosti RS in MK-RS
Obisk predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića
Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je gostil predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića, s katerim je razpravljal o pereči romski problematiki v občini in širše. Pobuda za srečanje je prišla na prošnjo predsednika zveze ter romske skupnosti in romskega svetnika Dejana Brajdića iz naselja Kerinov Grm, prav tako občinskega svetnika in člana zveze.
Med srečanjem sta župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović poudarila pomembnost sodelovanja med romskimi predstavniki in občino ter se zavzela za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo pripomogli k izboljšanju vsakodnevnega življenja pripadnikov romske skupnosti. Predsednik zveze je izpostavil potrebo po skupnem delovanju pri iskanju rešitev za integracijo Romov na lokalni ravni.
Župan Janez Kerin je ob tem izrazil pripravljenost za nadaljnjo sodelovanje in dejal, da je Mestna občina Krško zavezana k iskanju rešitev, katerih cilj je izboljšanje trenutnih razmer na tem področju.
Srečanje je potekalo v konstruktivnem duhu, s predlaganimi konkretnimi ukrepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in socialne politike.
Romska skupnost v Sloveniji predstavlja bogato kulturo in zgodovino, ki pa se srečuje z vrsto izzivov in težav, zlasti v jugovzhodnem delu države. Ta regija, znana po svoji etnično raznoliki sestavi, se sooča s številnimi vprašanji, ki vplivajo na življenje Romov in njihovo vključevanje v širšo družbo. Ob istem času pa tudi neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije postavlja ovire pri iskanju rešitev in izboljšanju položaja Romov.
Izzivi in problemi romskih skupnosti
Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, je socialna izključenost. Romi se pogosto soočajo z diskriminacijo in predsodki, kar vodi do omejenega dostopa do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenih storitev. V številnih primerih so romske družine obsojene na revščino in preživetje na robu družbe, kar ustvarja začaran krog, iz katerega je težko pobegniti.
Poleg socialne izključenosti se romske skupnosti pogosto spopadajo z vprašanji stanovanjskih pogojev. Veliko Romov živi v neprijaznih, neurejenih in nezakonitih naseljih, kar prispeva k slabi kakovosti življenja in pomanjkljivim osnovnim storitvam. To dodatno ovira komunikacijo in odnose med Romi in lokalno skupnostjo, kar vodi v še večje napetosti in konflikte.
Tudi dostop do izobraževanja ostaja problematičen. Kljub prizadevanjem, da bi se izboljšali izobraževalni sistemi, številni romski otroci še vedno ne obiskujejo šole redno. Zaradi slabe socialne situacije in kulturnih ovir se pogosto soočajo z neprijetnostmi v šolskih okoljih, kar vodi do visokih stopenj osipov in nizkih ravni izobrazbe.
Rešitve za izboljšanje položaja Romov
Za uspešno reševanje teh izzivov je nujno sprejeti celovit pristop. Ključne rešitve vključujejo boljše sodelovanje med romskimi skupnostmi, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami. Transparentna komunikacija, soustvarjanje politik in programov, ki se osredotočajo na specifične potrebe Romov, je nujno potrebna.
Izobraževanje mora biti prioritet. Vlada in druge institucije bi morale razviti programe, ki spodbujajo vključevanje romskih otrok v šolski sistem. Pomembne so tudi izobraževalne pobude, ki se osredotočajo na usposabljanje učiteljev v kulturni občutljivosti, da bi se zmanjšala stigma in predsodki, s katerimi se romski učenci soočajo.
Kar zadeva zaposlovanje, so potrebni ukrepi, ki povečujejo dostop do delovnih mest za Rome. To vključuje usposabljanja in programe za spodbujanje podjetništva v romskih skupnostih, kar bi pomagalo ustvariti trajnostne delovne priložnosti.
Neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije
Kljub prisotnosti Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, se zdi, da obstaja velika vrzel med pričakovanji in dejanskim delovanjem te institucije. Mnogi predstavniki romske skupnosti menijo, da svet ne opravlja ustrezno svojega poslanstva pri zastopanju interesov Romov in iskanju rešitev za njihove probleme. Neaktivnost in pomanjkanje angažiranosti pripomoreta k nadaljnjemu marginaliziranju romskih skupnosti.
V to negotovost je potrebno vnesti spremembe. Svet mora delovati kot močan zagovornik in aktivno vplivati na odločitve, ki zadevajo romsko skupnost. Potrebno je povečati njegovo vidnost, spodbujati sodelovanje in ustvarjati povezave z drugimi organizacijami ter institucijami, ki delujejo na podobnih področjih.
Zaključek
Izzivi romskih skupnosti v jugovzhodni Sloveniji so kompleksni in večplastni, vendar obstajajo rešitve, ki lahko izboljšajo njihovo stanje. Ključ do uspeha leži v sodelovanju, izobraževanju in aktivnem angažiranju Sveta romske skupnosti. Le s aktivnim pristopom in z močnimi povezavami med različnimi deležniki bo mogoče doseči trajne spremembe in izboljšati življenje Romov v tej regiji.
Izobraževalni tabor “Tabor mladih 2024”, ki je potekal v Moravskih Toplicah, je predstavljal priložnost za neformalno izobraževanje in medsebojno povezovanje mladih romske in neromske skupnosti. Skozi različne delavnice, športne aktivnosti in družabne trenutke smo si prizadevali za krepitev socialne integracije, razumevanja in spoštovanja med mladimi, kar je ključnega pomena za zmanjšanje predsodkov in diskriminacije. V tem članku bomo osvetlili posamezne aktivnosti tabora, njihov namen in vpliv na udeležence.
Program in aktivnosti
Tabor se je začel v sredo, 17. julija 2024, z prihodom udeležencev in nastavitvijo v Termah 3000. Uvodna srečanja so služila spoznavanju mentorjev ter načrtovanju dejavnosti, ki so se odvijale v naslednjih dneh. Program je bil zasnovan tako, da je spodbujal aktivno sodelovanje mladih ter jih usposabljal za premagovanje izzivov, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju.
Delavnice
Vsaka delavnica je imela specifičen cilj in tematiko. Na primer, delavnica “Pomen romskega aktivizma oz. zagovorništva pravic družbenih manjšin” je mentorja Sali Useina spodbudila, da so udeleženci razpravljali o pomenu aktivizma znotraj romske skupnosti in poti za dosego pravic. Še posebej pomembna je bila delavnica o “Prepoznavanju diskriminacije in neenake obravnave”, kjer je mentor Haris Tahirović osvetlil primere diskriminacije, s katerimi se mnogi udeleženci soočajo.
Delo policije v romski skupnosti, ki so ga predstavili mag. Aleksander Podgrajšek in njegovi kolegi, je bil prav tako ključnega pomena, saj je mladim predstavil vlogo policistov in načine sodelovanja med romsko in neromsko skupnostjo. Zastavljena vprašanja so še dodatno osvetlila različne poglede na problematiko.
Delavnice o poklicnih možnostih in razvoju karierne poti so bile zasnovane z namenom opolnomočenja mladih, da jih spodbudijo k zaključevanju šolskih programov in iskanju zaposlitve. Mentor Maja Jelenc je prav tako predstavila ideje o oblikovanju kariere, kar je bilo zelo dobro sprejeto med mladimi, ki so iskalci zaposlitve.
Športne aktivnosti in druženje
Poleg izobraževalnih delavnic so športne aktivnosti in prosti čas igrali ključno vlogo pri ustvarjanju sproščenega vzdušja in povezovanju med udeleženci. Športne igre so spodbujale timsko delo, povezanost in medsebojno razumevanje. V prostem času so imeli udeleženci priložnost, da se bolje spoznajo, delijo izkušnje in ustvarijo prijateljstva, ki presegajo etnične meje.
Kultura in tradicija
Pomemben del tabora je bil tudi poudarek na kulturi in tradiciji romske skupnosti. Delavnica o romskih praznikih, tradicijah in zgodovini, ki jo je vodil Haris Tahirović, je udeležencem omogočila vpogled v bogato kulturno dediščino Romov. Takšni dogodki so ključni za odpravljanje predsodkov in zagotavljanje razumevanja različnih kulturnih identitet.
Tabor mladih 2024 v Moravskih Toplicah ni bil le prostor za izobraževanje, ampak tudi priložnost za povezovanje in sožitje mladih iz različnih okolij. Naša skupna prizadevanja za razumevanje, sprejemanje in aktivno vključevanje so postavila temelje za prihodnje sodelovanje. Verjamemo, da so izkušnje in znanje, pridobljeno na taboru, udeležencem pomagali oblikovati bolj svetlo in enakopravno prihodnost za vse, ne glede na etnično pripadnost.
Evropska konferenca RESUME
Evropska konferenca RESUME je je potekala na Madžarskem v Kišunkalasu, ki je potekala v organizaciji nemške nevladne organizacije JugendStil in madžarske organizacije Heed.
Na konferenci so se zbrale številne organizacije iz različnih delov Evrope, med drugim iz Srbije, Slovenije, Slovaške, Grčije, Makedonije, Italije, Nemčije in drugih. Cilj dogodka je bil krepitev sodelovanja na področju mladinskega dela, socialne vključenosti in skupnih evropskih programov s posebnim poudarkom na romski skupnosti.
Konference se je udeležila delegacija Zveze Umbrella-Dežnik, RIC Anglunipe in Evropske romske organizacije ERO, ki jih je vodili predsednik Haris Tahirović. Na tridnevnem dogodku je imela delegacija priložnost predstaviti zmogljivosti organizacije, pretekle projekte in vizijo prihodnjih aktivnosti v okviru evropskih pobud.
Eden ključnih ciljev konference je bilo mreženje in povezovanje organizacij iz različnih držav z namenom skupnega sodelovanja pri projektih, povezanih s socialno vključenostjo marginaliziranih skupin, s posebnim poudarkom na romski skupnosti. Ob tej priložnosti je ERO napovedal sodelovanje v več prihodnjih mednarodnih projektih in se s tem dodatno pozicioniral kot pomemben partner v evropskih programih.
Ob zaključku konference je potekalo srečanje mreženja, kjer so se predstavniki organizacij iz Nemčije, Madžarske in Slovenije dogovorili o skupnih pobudah z ERO.
Predsednik Haris Tahirović je izrazil veliko zadovoljstvo nad doseženimi dogovori in poudaril pomen mednarodnega sodelovanja za izboljšanje položaja Romov v Evropi.
Romski akademski klub vas vabi
na sproščen klepet ob literaturi in poeziji Romov, ki ga bosta vodila in pripravila Sandi Horvat in Marcel Baranja.
Ob predstavitvi knjige Beli Rom in premiernim branjem poezije Tvoj ciganski obraz bledi se bosta avtorja dotaknila stičišča kulture Romov s kulturo večinskega prebivalstva, delila pogled in vpogled v romsko skupnost ter skozi pogovor osvetlila sodobne izzive predstavnikov romske skupnosti pri nas.
Na ogled bo tudi razstava z naslovom Me som (Jaz sem), ki se povezuje s pesniško zbirko “Tvoj ciganski obraz bledi” in se odpira kot intimna pot raziskovanja avtorjevega jaza. Avtor razstave je Marcel Baranja.
*Ob klepetu si boste lahko zagotovili svoj izvod knjige Beli Rom in pesniške zbirke Tvoj ciganski obraz bledi.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Torek, 1. oktober 2024 ob 18. uri
Dogodek organizira Romski akademski klub s pomočjo Ministrstva RS za kulturo in Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota
Obisk predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića
Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je gostil predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića, s katerim je razpravljal o pereči romski problematiki v občini in širše. Pobuda za srečanje je prišla na prošnjo predsednika zveze ter romske skupnosti in romskega svetnika Dejana Brajdića iz naselja Kerinov Grm, prav tako občinskega svetnika in člana zveze.
Med srečanjem sta župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović poudarila pomembnost sodelovanja med romskimi predstavniki in občino ter se zavzela za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo pripomogli k izboljšanju vsakodnevnega življenja pripadnikov romske skupnosti. Predsednik zveze je izpostavil potrebo po skupnem delovanju pri iskanju rešitev za integracijo Romov na lokalni ravni.
Župan Janez Kerin je ob tem izrazil pripravljenost za nadaljnjo sodelovanje in dejal, da je Mestna občina Krško zavezana k iskanju rešitev, katerih cilj je izboljšanje trenutnih razmer na tem področju.
Srečanje je potekalo v konstruktivnem duhu, s predlaganimi konkretnimi ukrepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in socialne politike.